Slovenija

Sodni postopki za izterjavo denarnih terjatev

Slovenski pravni sistem daje upnikom na izbiro dve možnosti za začetek pravnega postopka. Upniki lahko sprožijo pravdni postopek z vložitvijo tožbe ali enostavneje predlagajo izvršbo na podlagi verodostojne listine, če z njo razpolagajo.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Zakon določa, da veljajo za verodostojno listino faktura, menica in ček s protestom in povratnim računom, kadar je to potrebno za nastanek terjatve, javna listina, izpisek iz poslovnih knjig overjen s strani odgovorne osebe, obračun obresti ter pisni obračun prejemkov iz delovnega razmerja.

KVESTOR priporoča tovrstni postopek predvsem takrat, ko se ne pričakuje dolžnikovega ugovora. Postopek je enostaven in hiter še zlasti od leta 2008, ko je uvedena možnost elektronskega vlaganja.

Po prejemu predloga sodišče avtomatično izda sklep o izvršbi, ki ga vroči obema strankama postopka. Dolžnik ima nato osem dni časa za ugovor (v meničnih in čekovnih izvršbah zgolj tri dni), s čimer prepreči, da bi sklep postal pravnomočen in izvršljiv. Sodišče preveri zgolj to, ali je ugovor sklepčen, in ne preverja resničnosti navedenih dejstev. Če dolžnik ne ugovarja, traja postopek največ 40 dni, sicer sodišče razveljavi sklep in zadevo preda pravdnemu sodišču.

Upnik se lahko odloči bodisi da bo umaknil predlog, vendar mora poravnati sodno takso za umik zahtevka, bodisi da bo nadaljeval postopek z vložitvijo tožbe. Tožbeni zahtevek mora obrazložiti in predložiti vso dokazno dokumentacijo (račune, pogodbo, potrdilo o dostavi blaga oz. o opravljeni storitvi,…) ter poravnati sodno takso za tožbo v določenem roku, sicer bo sodišče tožbo zavrglo.

Pravdni postopek

Upniku ni potrebno predhodno predlagati izvršbe na podlagi verodostojne listine, četudi z njo razpolaga, ampak lahko takoj vloži tožbo in sproži pravdo.

Tožbi mora biti priložena vsa dokazna dokumentacija (računi, pogodba, potrdilo o dostavi,…) v slovenskem jeziku. Če je dokumentacija v tujem jeziku, jo mora prevesti sodni prevajalec. Na območjih, kjer je uradni jezik poleg slovenščine tudi italijanščina ali madžarščina, je dokumentacija lahko tudi v teh dveh jezikih. Stroški prevodov in vsi dodatni stroški izvedencev so ob koncu postopka naloženi stranki, katere zahtevku je bilo ugodeno.

V kolikor je tožbenemu zahtevku priložena verodostojna listina, bo sodišče izdalo plačilni nalog in dolžniku naložilo plačilo v roku 8 dni. V enakem časovnem razponu bo lahko dolžnik tudi vložil ugovor zoper plačilni nalog. Če bo ugovor utemeljen, bo sodišče plačilni nalog razveljavilo in nadaljevalo s pravdnim postopkom.

Sodišče vroči tožbo (ali plačilni nalog) toženi stranki v 30 dneh. Če tožena stranka ne odgovori na tožbo v zakonskem roku 30 dni, bo sodišče izdalo zamudno sodbo in ugodilo tožbenemu zahtevku pod pogojem, da je tožba sklepčna.

Sodišče mora odgovor toženca poslati tožniku v 30 dneh. V nujnih primerih sodišče razpiše narok za glavno obravnavo takoj po predhodnem preizkusu tožbe, brez vročitve tožbe toženi stranki.

Po prejemu odgovora na tožbo sodišče pred glavno obravnavo razpiše poravnalni narok. Sodišče lahko odloči, da se poravnalni narok ne razpiše, če so stranke predhodno že brezuspešno izvedle postopek mirnega reševanja spora ali če sodišče oceni, da ni možnosti za sklenitev sodne poravnave ali da ta ne predstavlja primernega načina rešitve spora. Stranki lahko zavrneta tak način poravnave in sodišče razpiše glavno obravnavo, vendar lahko še kadarkoli med glavnimi obravnavami skleneta sodno poravnavo.

Sodba mora biti izdana v 30 dneh po zadnjem naroku za glavno obravnavo. Obe stranki imata 15 dnevni rok za pritožbo. Če se na sodbo ne pritoži nobena od strank, postane sodba pravnomočna in izvršljiva.

Zavarovanje terjatev

Upnik ima na voljo tako začasno kot predhodno odredbo, s katero lahko zaseže dolžnikovo premoženje. Dolžnikov ugovor ne zadrži izvršbe.

Predhodna odredba

Upnik lahko poda predlog za predhodno odredbo, če razpolaga z odločbo domačega sodišča ali drugega organa, ki še ni izvršljiva, in izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje (npr. rubež denarne terjatve, denarnega zneska na dolžnikovem računu, predznamba zastavne pravice na dolžnikovi nepremičnini, itd.) in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje. Predhodna odredba sme trajati največ še petnajst dni po nastopu pogojev za izvršbo, kar pomeni, da mora upnik v tem času predlagati izvršbo, sicer izgubi privilegij, ki mu ga daje predhodna odredba. Upnik lahko predlaga, da se predhodna odredba podaljša, v kolikor odločba sodišča ali drugega organa še ni izvršljiva.

Začasna odredba

Upnik lahko poda predlog za začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči enak namen. Če sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo sodnega postopka, določi v sklepu tudi rok, v katerem mora upnik predlagati uvedbo postopka, sicer sodišče ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja. Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. Upnik mora z verjetnostjo izkazati tudi nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Prisilna poravnava

Postopek prisilne poravnave omogoča prezadolženemu dolžniku, da predlaga sodišču in upnikom načrt finančne reorganizacije podjetja in tako lažje posluje dalje. V predlogu poplačila svojih obveznosti lahko predlaga delno plačilo svojih terjatev v roku nekaj let (npr. 50% v 4 letih), pri čemer je potrebno opozoriti, da od leta 2014 ni več spodnje omejitve poplačila. Vsi pravdni in izvršilni postopki zoper dolžnika se po začetku prisilne poravnave prekinejo, dokler ta ni potrjena.

Upniki morajo terjatve prijaviti v roku enega meseca po objavi oklica o začetku tega postopka. Terjatve, ki so bile uradno objavljene v seznamu, ki ga je predložil dolžnik, veljajo za priznane. Če upnikova terjatev ni bila vključena v seznam terjatev kljub prijavi, mora upnik vložiti tožbo, če želi pridobiti pravico do glasovanja, sicer pa to ne pomeni, da izgubi pravico do svoje terjatve.

Pravočasna terjatev upniku koristi v več pogledih:

  • upnik pridobi glasovalno pravico in lahko glasuje za ali proti prisilni poravnavi
  • če je prisilna poravnava potrjena, se pretrga zastaralni rok za vse terjatve, ki so bile vključene v seznam priznanih terjatev, dokler dolžnik ne poravna svojih obveznosti v skladu s pogoji iz potrjene prisilne poravnave
  • če prisilna poravnava ni izglasovana ali če sodišče ne sprejme predloga prisilne poravnave in se avtomatično uvede stečajni postopek (razen če gre za postopek poenostavljene prisilne poravnave, kjer to ni avtomatična posledica), upniku, čigar terjatev je bila že priznana v postopku prisilne poravnave, ni treba ponovno prijavljati svoje terjatve še v stečajni postopek

Glasovalno pravico imajo vsi upniki, katerih terjatve so bile priznane. Glasovnico je treba poslati po pošti na sodišče in ne morda oddati na seji upniškega odbora. Upnik lahko glasuje tudi preko odvetnika. Če upniki, ki imajo večino terjatev, glasujejo za prisilno poravnavo, sodišče s sklepom potrdi predlog prisilne poravnave.

Potrjena prisilna poravnava učinkuje tudi na terjatve upnikov, ki niso prijavili svojih terjatev, in tudi na tiste, ki so glasovali proti prisilni poravnavi.

Dolžnik mora nato skladno s pogoji, ki so bili potrjeni v prisilni poravnavi, pravočasno poravnavati obroke poplačil, sicer pa dolžnik normalno posluje dalje. Prisilna poravnava ne učinkuje na terjatve, ki so nastale po uvedbi postopka prisilne poravnave.

Stečajni postopek

Stečajni postopek se začne z dnem objave sklepa o začetku postopka. Sodišče mora še isti dan objaviti oklic o začetku stečajnega postopka, s čimer obvesti upnike o začetku postopka. Običajno upniki niso osebno obveščeni o začetku postopka. Rok za prijavo terjatev v stečajni postopek je tri mesece po objavi oklica o začetku postopka. Prepozna prijava pomeni izgubo vseh pravic v zvezi s terjatvijo.

Tudi upniki, ki imajo svoje terjatve zavarovane z zastavno pravico (ločitveni upniki), morajo prijaviti terjatve v stečajni postopek. Ločitveni upnik mora prijaviti tako zavarovano terjatev kot ločitveno pravico.

Prijavo terjatve je treba poslati pristojnemu okrožnemu sodišču in ne stečajnemu upravitelju. Prijava in vsa dokazna dokumentacija morajo biti v slovenskem jeziku oziroma s priloženimi sodnimi prevodi v slovenščino.

Pridržek lastninske pravice v stečajnem postopku

V stečajnem postopku lahko upnik, čigar terjatev je zavarovana s pridržkom lastninske pravice, zahteva uveljavitev svoje pravice. Podpis mora biti notarsko overjen pred uvedbo stečajnega postopka. Stečajni upravitelj se lahko odloči, ali da bo upniku vrnil blago, na katerem je bil dogovorjen pridržek lastninske pravice, ali da bo blago obdržal in upniku plačal zanj. Odločitev mora upravitelj sprejeti v treh mesecih od uvedbe stečajnega postopka.

Izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj v stečajnem postopku

Dolžnikova pravna dejanja, kot je npr. plačilo, ki so bila storjena 12 mesecev pred vložitvijo predloga za začetek stečajnega postopka, so lahko izpodbojna. S tožbo jih lahko izpodbijajo stečajni upravitelj ali upniki v šestih mesecih po objavi oklica o začetku stečajnega postopka.

S tožbo na izpodbijanje skuša upnik ali stečajni upravitelj dokazati, da je pravno dejanje posamičnega upnika postavilo v boljši položaj glede na ostale upnike (z zmanjšanjem dolžnikovega premoženja ali s tem, da je oseba, v korist katere je bilo dejanje opravljeno, pridobila ugodnejše pogoje za plačilo svoje terjatve). Tožnik mora prav tako dokazati, da je oseba, v korist katere je bilo storjeno izpodbojno dejanje, vedela ali bi morala vedeti za dolžnikovo insolventnost. Taka oseba bo morala prejeto korist vrniti, terjatev pa prijaviti v stečaj.

Priporočamo, da oseba, ki je prejela plačilo v zadnjem letu pred uvedbo stečaja, iz previdnosti svojo terjatev prijavi v stečajni postopek, saj obstaja verjetnost, da bo morala prejeto korist vrniti.