Insolvenčni postopki na Madžarskem

Podobno kot v Sloveniji, poznajo tudi na Madžarskem samo dva tipa insolvenčnega postopka - stečajni postopek (felszamolasi eljaras) in prisilno poravnavo (csodeljaras).  Družba, proti kateri je bil začet insolvenčni postopek,  ob imenu firme dobi še kratico »f.a.« ali » Cs.a.«, odvisno od vrste insolvenčnega postopka. Oznaka »f.a.« ob imenu dolžnikove firme pomeni, da je družba v stečaju, oznaka. » Cs.a.« pa je okrajšava za prisilno poravnavo.

Posebna značilnost madžarskega insolvenčnega postopka je terminologija. Upniki madžarskega dolžnika, proti kateremu se je začel insolvenčni postopek, so obveščeni o začetku insolvenčnega postopka največkrat z dopisom v angleškem jeziku. Prevod prisilne poravnave v angleščino »bankruptcy« je lahko zavajajoč, saj v večini pravnih redov izraz bankruptcy označuje postopek, ki ga pri nas poznamo kot stečaj. Prevod izraza za postopek, ki je primerljiv z našim stečajnim postopkom, je liquidation. Kot izraz voluntary liquidation se prevaja postopek, ki je primerljiv s slovenskim postopkom prostovoljne likvidacije. Slednji se izvede, kadar dolžnikovo premoženje zadošča za poplačilo vseh upnikov.
Insolvenčne postopke na Madžarskem ureja zakonska novela iz leta 2009  - Act 51/2009, ki je uvedla pomembne spremembe. Pomembno pa je opozoriti še na veljavnost  evropske t.i. Stečajne uredbe.

1) Prisilna poravnava (bankruptcy)

Prisilno poravnavo lahko pristojnemu sodišču na Madžarskem predlagata dolžnik ali upnik, a slednji samo z dolžnikovim pisnim soglasjem. Pred uveljavitvijo novele je praviloma trajalo nekaj mesecev, preden je sodišče odločilo o predlogu. V tem času je bilo podjetje nezaščiteno pred številnimi izvršbami, zato so bile možnosti za uspeh prisilne poravnave minimalne. Nova zakonodaja sodišču nalaga hitro postopanje. Sodišče mora o dolžnikovem predlogu za prisilno poravnavo odločiti hitro, najkasneje v enem dnevu. Začetek postopka o prisilni poravnavi se objavi v madžarskem uradnem listu, v večini primerov pa tudi na dolžnikovi spletni strani. Na dan objave začetka postopka prisilne poravnave so vezani številni roki.

Rok 30 dni za prijavo terjatev in plačilo sodne takse

Za upnika je pomemben 30-dnevni rok za prijavo terjatve. Rok teče od dneva objave začetka prisilne poravnave v uradnem listu.  V prijavi terjatve je pomembno opisati samo terjatev, temelj nastanka, prijavi pa je treba priložiti dokazila o terjatvi (kopije pogodb, faktur, CMR-jev in podobno) in potrdilo o pravočasnem plačilu sodne takse znotraj 30-dnevnega roka. Sodna taksa znaša 1% od terjatve, a najmanj 5.000 HUF in največ 100.000 HUF.

Evropska Stečajna uredba, ki zavezuje tudi Madžarsko, določa, da lahko upniki prijavijo terjatev v uradnem jeziku upnikove države, torej tudi v slovenskem jeziku,  pri čemer pa mora biti naziv »prijava terjatve« v jeziku dolžnikove države, torej v madžarskem jeziku. Če je prijava oddana v slovenskem jeziku, lahko kasneje sodišče upnika pozove na dopolnitev vloge s prevedeno dokumentacijo.

Trimesečna prepoved vseh plačil

Posledica objave začetka postopka prisilne poravnave je t.i. trimesečni moratorij na vsa dolžnikova plačila. Ta naj bi dolžniku omogočil, da se v tem času z upniki dogovori o sprejemljivih pogojih prisilne poravnave in da si likvidnostno opomore. Namen plačilne prepovedi je tudi, da se ohrani dolžnikovo premoženje za kasnejše sorazmerno poplačilo upnikov za primer stečaja. Zaradi odloženega plačila dolžnika ne smejo zadeti negativne posledice kot npr. razveza pogodbe zaradi neplačila.

V kratkem roku samo 45 dni od začetka prisilne poravnave se mora dolžnik sestati z upniki in jim predstaviti predlog prisilne poravnave. V predlogu za prisilno poravnavo dolžnik prosi za podaljšanje plačilnega roka in za delni odpis dolga, nato pa o njegovem predlogu glasujejo upniki. Ti lahko glasujejo tudi za dodatno podaljšanje plačilnega roka njegovih obveznosti za 180 dni (navadna večina upnikov vseh razredov upnikov ) ali pa o podaljšanju na kar eno leto (dve tretjini upnikov), šteto od dneva začetka prisilne poravnave. Glasovalno pravico pridobi samo tisti upnik, ki je prijavil terjatev v roku 30 dni in čigar terjatev ni bila prerekana.

2) Stečaj (liquidation)

Stečaj na Madžarskem lahko predlagajo upniki. Sodišče se ob prejemu predloga za začetek stečajnega postopka ne spušča v presojo, ali dolžnikovo premoženje zadošča za poplačilo dolgov, ampak samo preveri, ali obstaja katera od petih zakonsko opredeljenih situacij, v katerih je dopustno predlagati dolžnikov stečaj.

Pravnomočen sklep o začetku stečajnega postopka se objavi v uradnem listu. Začetek stečaja ne vpliva na sodne postopke, ki že tečejo proti dolžniku, podobno kot v Sloveniji pa zaradi stečaja proti dolžniku ni več mogoče sprožiti sodnega postopka.

Stečajni postopek je usmerjen v likvidacijo dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov iz unovčenega premoženja. Unovčevanje dolžnikovega premoženja in poplačilo upnikov vodi stečajni upravitelj (liquidator), ki na koncu stečajnega postopka izdela t.i. zaključno finančno poročilo. Stečajni postopek traja od enega do štirih let. Po koncu stečajnega postopka sodišče odloči, da dolžnik preneha obstajati kot pravna oseba. Stečajni postopek se ne bo končal s prenehanjem dolžnika le v primeru, da bo dolžnik v okviru stečajnega postopka poplačal vse upnike in stroške stečajnega postopka. Do sorazmernega poplačila iz stečajne mase so upravičeni samo upniki, ki so pravočasno prijavili terjatev.

40-dnevni rok oz. 180-dnevni rok za prijavo terjatev in za plačilo sodne takse

Rok za prijavo terjatev v stečaj je 40 dni oz. največ 180 dni od objave stečaja v uradnem listu, Terjatve, ki so bile prijavljene po preteku 40 dni, a še vedno znotraj roka 180 dni, bodo uvrščene v slabši razred. Terjatve, ki so bile pravilno prijavljene v prisilno poravnavo, ki se je iztekla v stečaj, se štejejo za veljavno prijavljene v stečaj in jih ni treba dodatno prijavljati. Sodna taksa za prijavo terjatev v stečaj je enaka kot pri prisilni poravnavi: znaša 1% od terjatve, a najmanj 5.000 HUF in največ 100.000 HUF.