Izvršba na podlagi verodostojne listine

Če je dolžnik v Srbiji pravna oseba, mora upnik najprej začeti s postopkom izvršbe na podlagi verodostojne listine. Zakon določno našteva, kaj šteje za verodostojno listino (faktura, menica idr.) Vso dokazno dokumentacijo mora v srbski jezik prevesti sodni tolmač. Po vloženem predlogu sodišče izda sklep o izvršbi, ki se vroči obema strankama. Če dolžnik ne ugovarja v  petih dneh, postane sklep sodišča pravnomočen in izvršljiv. Čeprav zakon predpisuje več izvršilnih sredstev, se v praksi največkrat uporabi rubež denarnih sredstev pri organizacijah plačilnega prometa (tj. blokada računa). Sklep se torej najbolj pogosto posreduje Narodni banki Srbije, ki blokira vse dolžnikove bančne račune.

Predlogu za izvršbo je potrebno priložiti vsaj račune (v originalu), priporočljiva pa je tudi dodatna dokumentacija (pogodba, naročilnice, dobavnice, prevozni dokumenti,...)

V kolikor dolžnik pravočasno ugovarja sklepu sodišča, se spor nadaljuje v pravdnem postopku pred pristojnim sodiščem. Dolžnik ima na voljo omejen izbor ugovorov (npr. da so vse obveznosti poravnane, da nikoli ni naročil blaga, da je terjatev zastarana, lahko osporava kakovost blaga, itd.).

Tožnik mora v odgovoru na tožbo obrazložiti svoj tožbeni zahtevek in priložiti potrebno dokazno dokumentacijo.

Pravdni postopek

Če upnik v Srbiji vloži tožbo, jo sodišče vroči tožencu, ta pa  mora nanjo odgovoriti v 30 dneh. V primeru da tožena stranka ne odgovori na tožbo v dovoljenem roku, sodišče izda zamudno sodbo. S sodbo ugodi tožbenemu zahtevku samo pod pogojem, da je tožba sklepčna. V primeru pravočasnega odgovora na tožbo  sodišče vroči odgovor na tožbo tožniku in praviloma razpiše glavno obravnavo, od 45 do 85 dni od datuma vložitve tožbe. V večini primerov je potrebnih več sodnih obravnav, preden sodišče izda sodbo. Na narokih za glavno obravnavo lahko sodišče tudi zasliši izvedence in priče. Po zaključku glavne obravnave sodišče izda sodbo in jo vroči obema strankama. Stranka, ki izgubi v postopku, mora nasprotni stranki povrniti vse potrebne stroške, ki jih je ta imela s postopkom (sodne takse, stroške prevajanja, stroške izvedencev, odvetniške stroške, itd.).

Stranki se lahko zoper sodbo pritožita v roku 15 dni (v določenih primerih je ta rok lahko 8 dni). Če se nobena od strank ne pritoži ali če je pritožba zavrnjena, postane odločba pravnomočna in izvršljiva. Izvršilni postopek se lahko začne le na podlagi pravnomočne in izvršljive sodne odločbe.

Nerezidenčni bančni račun

Tuji upniki morajo v Srbiji odpreti nerezidenčni bančni račun, na katerega bodo prejeli sredstva iz izvršilnega postopka. Zlasti kadar gre za podjetje z več lastniki v različnih državah, je pridobivanje ustrezne dokumentacije za odpiranje nerezidentskega bančnega računa zelo zamudno in zapleteno opravilo.

Insolvenčni postopki

Zoper insolventno podjetje v Srbiji se lahko predlagata dve vrsti postopkov: stečajni postopek ali finančno prestrukturiranje oz. reorganizacijo podjetja.
Reorganizacija pomeni poplačilo upnikov v skladu s sprejetim načrtom reorganizacije, ki na novo opredeli odnose med dolžnikom in upniki, predlaga spremembo pravne oblike dolžniškega podjetja ali pa predvidi kakšno drugo spremembo. Običajno to pomeni, da se bo dolžniku odpisalo del terjatev, preostanek dolga pa bo poplačan v roku štirih ali celo več let.

Stečajni postopek

Stečajni postopek z likvidacijo pomeni poplačilo upnikov s prodajo celotnega premoženja stečajnega dolžnika ali prodajo dolžnika kot pravne osebe. Odločitev sodišča o začetku stečajnega postopka se objavi v Uradnem listu. Upniki imajo 120 dni časa, da prijavo svoje terjatve. Prijavi je treba predložiti vso dokumentacijo, ki dokazuje obstoj terjatve (računi, pogodba, dokazila o dostavi, itd.), prevedeno v srbščino po sodnem tolmaču. Če stečajni upravitelj terjatev prereka, mora upnik v izogib izgubi terjatve vložiti tožbo v  15 dneh od objave prerekane terjatve. Stečajni postopek običajno traja do pet let, upniki pa so poplačani le deloma v manjših tranšah tekom postopka.

Reorganizacija

Insolventni dolžnik predloži stečajnemu sodniku načrt prestrukturiranja v 90 dneh od dneva uvedbe stečajnega postopka.

Srbsko pravo pozna tudi poseben postopek preventivnega prestrukturiranja, ko dolžnik predloži že sprejeti predlog skupaj s predlogom za uvedbo stečajnega postopka. Večinski upniki vsakega razreda so se v primeru preventivnega prestrukturiranja morali že predhodno strinjati z dolžnikovim predlogom. Dolžnikov predlog mora, med drugim, vsebovati podpisane izjave večinskih upnikov vsakega razreda, s katerimi soglašajo z dolžnikovim predlogom. Čeprav upnikom terjatev ni treba posebej prijaviti, ker so že izjavili, da se strinjajo z dolžnikovim predlogom, morajo še vedno glasovati. Glasovanje poteka na posebni obravnavi.

Razdelitev stečajne mase

Če se stečajni postopek konča s prisilno likvidacijo dolžnikovega premoženja, so upniki pri tem razdeljeni v več plačilnih razredov. Upniki, ki imajo poslovne terjatve, običajno spadajo v tretji plačilni razred. Velja pravilo, da se najprej poravnajo terjatve upnikov višjih in šele nato nižjih plačilnih razredov.

Upniki morajo terjatve prijaviti v stečaj. Terjatve se potrdijo ali prerekajo na posebni obravnavi, ki mora biti razpisana v roku 30 dni po preteku roka za prijavo terjatev, a ne kasneje kot 60 dni po izteku roka za prijavo terjatev. Domneva se, da je bila terjatev priznana, če ni bila prerekana s strani upnika ali stečajnega upravitelja. Po koncu obravnave stečajni upravitelj predloži seznam terjatev sodniku, ki ga potrdi v obliki sklepa. Sklep s seznamom prerekanih in priznanih terjatev se vroči stečajnemu upravitelju in vsem upnikom ter se objavi na oglasni deski sodišča.