Določanje krajevne pristojnosti sodišča

Naše izkušnje kažejo, da pogodbeno določena krajevna pristojnost slovenskega sodišča, v primeru, da je dolžnik iz tujine, pogosto prinese dodatne nevšečnosti, kljub prvotnemu namenu, da bo postopek olajšan. Izvršitev sodne odločbe se mora itak v vsakem primeru zgoditi v kraju dolžnika. Ob vključevanju dogovorov, ki odstopajo od vsakodnevne rutine, se pogosto zgodi, da sicer teoretično enostavnejša rešitev v praksi prinese preveč komplikacij, posledično pa se še podaljša čas reševanja zadeva in podraži celotni postopek.

Seveda pa je smiselno določiti pristojnost konkretnega sodišča, kadar  imamo preverjeno informacijo, da se nam bo reševanje zadeve ob takšni izbiri pospešilo. Npr. na Hrvaškem je najhitrejše pri reševanju spisov sodišče v Rijeki, zato je smisleno, da se ob podpisu pogodbe s poslovnim partnerjem iz Hrvaške dogovorimo za pristojnost sodišča v Rijeki.

Pridržek lastninske pravice

Za zavarovanje terjatve si lahko v pogodbi o prodaji blaga pridržite lastninsko pravico na stvari, dokler ta ni v celoti poplačana. Na podlagi pridržka tako v primeru stečajnega postopka pridobite izločitveno pravico.

Dokumentarni akreditiv

Dokumentarni akreditiv je najbolj varna in razširjena oblika financiranja mednarodnih poslov, pri katerem ena banka po nalogu in za račun kupca iz temeljnega posla, prevzame obveznost, da bo pod pogoji, določenimi v akreditivu, ter proti predložitvi z akreditivom določenih dokumentov osebi, v korist katere je akreditiv odprt, izplačala določeni znesek ali pa izplačala, akceptirala ali negocirala predložene menice. Tako sta zaščiteni obe pogodbeni stranki.

Overitve

Overjanje  pooblastila za odvetnika za potrebe sodnega postopka v tujini

Tuja sodišča lahko zahtevajo predložitev overjenega pooblastila. Da bi se izognili morebitnim zapletom, stranke vedno napotimo na predhodno overitev pooblastila. Overitev se praviloma opravi po ti. postopku dolge overitve, v določenih primerih pa zadošča overitev s ti. haško apostillo ali celo samo pri notarju.

Overitev notarjevega podpisa na pooblastilu s ti. haško apostillo je mogoča samo v primeru, da ima država sodnega postopka status podpisnice ti. Haške konvencije oz. Konvencije o odpravi potrebe po legalizaciji tujih javnih listin. Seznam podpisnic Haške konvencije je dostopen na spletni strani hcch.net, v oddelku Specialised sections, Apostille section, Updated list of Contracting states. Notarjev podpis lahko potrdita z apostille tako okrožno sodišče, na območju katerega ima notar sedež, kot tudi ministrstvo za pravosodje.

V določenih primerih podpisa ni potrebno overjati z apostille in zadošča samo overitev pri notarju. Pogoj je posebna mednarodna pogodba med Slovenijo in državo, v kateri bo tekel sodni postopek. Svetujemo, da se pred overjanjem preveri na Ministrstvu za pravosodje, ali morda zaradi posebne dvostranske pogodbe odpade potreba po overjanju s haško apostilo in zadošča overitev pri notarju. Takšna dvostranska pogodba npr. obstaja med Slovenijo in Hrvaško, Madžarsko, BiH in nekaterimi drugimi.

Tako imenovana dolga overitev je potrebna, če država, v kateri bo vložena tožba, ni podpisnica niti konvencije o haški apostili niti posebne mednarodne pogodbe s Slovenijo. V takšnem primeru je treba notarjev podpis najprej overiti na okrožnem sodišču in ministrstvu za pravosodje ( oz. lahko samo na ministrstvu za pravosodje, če je pooblastilo overil notar in ne notarski kandidat), nato pa še na ministrstvu, pristojnem za zunanje zadeve. Overitev je dolga, ker pri overjanju sodelujejo notar, sodišče oz. ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za zunanje zadeve. Na koncu je potrebno pooblastilo overiti še na veleposlaništvu države, v kateri bo potekal sodni postopek. Če takšnega veleposlaništva v Sloveniji ni, v nekaterih primerih svetujemo overitev na veleposlaništvu Velike Britanije.

Overitve so plačljive. Predlagamo, da si na ministrstvih in veleposlaništvu po telefonu rezervirate termin za overjanje.

Stroški izterjave

Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP) je bil v Državnem zboru Republike Slovenije sprejet 4. marca 2011, veljati pa je pričel 15. marca 2011. Namen zakona je odprava plačilne nediscipline pri poslovanju med pravnimi osebami. Eden izmed uvedenih ukrepov je določitev maksimalnega še sprejemljivega plačilnega roka (120 dni za podjetja, 30 dni za javne organe).

11. člen tega zakona pa govori o povrnitvi stroškov izterjave:

(1) Če je dolžnik v zamudi, je upnik brez predhodnega opomina za vsako terjatev od dolžnika upravičen zahtevati plačilo nadomestila stroškov izterjave.

(2) Stroški izterjave iz prejšnjega odstavka znašajo 40 eurov.

(3) Določbi prvega in drugega odstavka tega člena ne omejujeta ali izključujeta pravice do povračila stroškov, ki ga je upnik upravičen zahtevati v skladu s pogodbo ali z drugimi predpisi.

(4) Stroški izterjave se ne štejejo med izvršilne stroške, kot jih določa zakon, ki ureja postopek izvršbe.

(5) Pravica upnika iz prvega odstavka tega člena zastara v treh letih od dneva nastanka zamude.