Bosna in Hercegovina

Sodni postopki za izterjavo denarnih terjatev

Upniki lahko za pridobitev izvršilnega naslova v Bosni in Hercegovini postopajo bodisi tako, da vložijo tožbo in začnejo pravdni postopek, bodisi predlagajo izvršbo na podlagi verodostojne listine.

Izvršba na podlagi verodostojne listine

Dokumenti, ki veljajo za verodostojno listino, so taksativno določeni z zakonom in sicer veljata za taka dokumenta predvsem menica in ček. Velja poudariti, da faktura ne velja za verodostojno listino v BIH. Tako kot v Sloveniji, tudi v Bosni in Hercegovini  KVESTOR priporoča tak način izvršbe le takrat, ko ni pričakovati ugovora dolžnika. V primeru ugovora se postopek  nadaljuje kot običajni pravdni postopek in se zato sodni postopek samo nepotrebno podaljša.

Sodišče izda sklep o izvršbi in ga vroči dolžniku, ta pa ima 8 dni časa za ugovor. Če dolžnik ne ugovarja pravočasno, postane sklep pravnomočen in izvršljiv, sicer pa sodišče razveljavi sklep in postopek se nadaljuje pred pravdnim sodiščem.

Postopek na podlagi verodostojne listine običajno traja 60 dni.

Z nadaljevanje pred pravdnim sodiščem mora tožnik predložiti vso dokumentacijo (računi, pogodba, CMR, itd.) za dejansko podlago tožbe. Če tožnik tega ne stori ali če ne plača sodne takse v roku, sodišče tožbeni zahtevek zavrže.

V primeru da je dolžnikov ugovor presplošen oziroma ni konkretiziran (dolžnik ugovarja, da so vse njegove obveznosti poravnane ali da z upnikom ni nikoli sodeloval), lahko upnik vloži predlog za začasno odredbo za zamrznitev dolžnikovih sredstev na transakcijskem računu za čas trajanja sodnega postopka.

Pravdni postopek

V Bosni in Hercegovini upnik lahko vloži tožbo, tudi če poprej ni vložil predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče mora v roku 30 dni poslati tožbo tožencu in ga pozvati, da nanjo odgovori. Če dolžnik v nadaljnjih 30 dneh po vročitvi tožbe ne odgovori, bo sodišče izdalo zamudno sodbo in ugodilo tožbenemu zahtevku, ob pogoju, da je tožba sklepčna.

Če toženec na tožbo odgovori pravočasno, bo sodišče tožeči stranki vročilo odgovor tožene v nadaljnjih 30 dneh in nato razpisalo narok za glavno obravnavo. Sodišče skuša najprej stranki napotiti na meditacijo, vendar pa lahko stranki skleneta sodno poravnavo tudi  kadarkoli med glavno obravnavo.

Sodišče izida sodbo v 30 dneh od zadnjega naroka za glavno obravnavo.  Stranki imata v Republiki srbski 15 dni časa za pritožbo, v Federaciji Bosne in Hercegovine pa 30 dni. Če pritožba ni vložena, postane sodna pravnomočna in izvršljiva.

Vse vloge in vsa dokumentacija, ki se predloži sodišču mora prevesti sodni  tolmač v enega izmed uradnih jezikov, t.j. bosanski, srbski ali hrvaški.

 

Zavarovanje terjatev

V sodnem postopku v BIH sta predvideni tudi možnosti začasne odredba in predhodne odredbe. Dolžnikov ugovor ne zadrži izvršbe.

Predhodna odredba

Upnik lahko zahteva predhodno odredbo tako v izvršilnem kot v pravdnem postopku, pri čemer mora za verjetno izkazati nevarnost, da bo brez predhodne odredbe uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Tako tveganje se predpostavlja, če je vsebina upnikovega ugovora zoper sklep o izvršbi presplošna (če npr. dolžnik trdi, da so poravnane vse obveznosti do upnika ali da še nikoli ni slišal za upniško družbo).

V sklepu, s katerim sodišče izda predhodno odredbo, morajo biti med drugim navedeni znesek zavarovane terjatve z obrestmi in stroški ter odrejeno zavarovanje in čas, za katerega jo sodišče dovoljuje (največ 30 dni po nastopu pogojev za izvršbo). Upnik mora v roku 8 dni po nastopu pogojev za izvršbo pričeti z izvršilnim postopkom, sicer izgubi privilegij predhodne odredbe. V času trajanja predhodne odredbe lahko upnik zaprosi sodišče za njeno podaljšanje.

Začasna odredba

Zahteva za začasno odredbo se lahko vloži pri sodišču pred vložitvijo tožbe ali v času trajanja postopka. Če je izdana odredba pred vložitvijo tožbe, sodišče določi upniku rok, v katerem mora začeti pravni postopek. Če tožba v tem roku ni vložena, sodišče ustavi postopek.

Sodišče izda začasno odredbo le, če upnik izkaže za verjetno:

  1. da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala in
  2. nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Če lahko upnik dokaže, da bi začasna odredba povzročila dolžniku le neznatno škodo, upniku ni treba dokazovati nevarnosti.


Sodišče v sklepu  o začasni odredbi določi tudi njeno časovno veljavnost. V kolikor je odredba izdana pred vložitvijo tožbe ali pred začetkom kakšnega drugega postopka ali če je izdana odredba za zavarovanje terjatve, ki še niso nastale, določi sodišču upniku tudi rok, do katerega mora začeti postopke oz. vložiti tožbo.

Stečajni postopek

Predlog za uvedbo stečajnega postopka lahko vloži dolžnik sam ali pa njegov upnik. Zakoniti zastopnik dolžnika je dolžan vložiti predlog, če zamuja s plačili zapadlih terjatev za več kot 30 dni.

Prijavo terjatve v stečaj je mogoče vložiti v 1 mesecu od oklica stečajnega postopka. Prijave po tem reku se sprejmejo le izjemoma, in sicer na prvi obravnavi.

Stečajni upravitelj preveri vložene prijave v 30 do 40 dneh po poteku roka za prijavo ter objavi seznam prijavljenih terjatev v mesecu dni po končani prvi obravnavi. Če je terjatev prerekana, mora upnik vložiti tožbo v 1 mesecu od objave seznama, sicer izgubi pravico do poplačila svoje terjatve.

Stečajni upravitelj unovči dolžnikovo premoženje s prodajo njegovega premoženja in izterjavo njegovih terjatev.

Primarno se poravnajo prednostne terjatve (plače delavcev, davčne obveznosti) in terjatve zavarovanih oz. ločitvenih upnikov, šele nato se poravnajo terjatve navadnih upnikov. Navadne terjatve se poravnajo sorazmerno,  v enakem odstotku.  Zamudne obresti, stroški izterjave ter stroški zaradi stečajnega postopka so poplačani šele na koncu,  po tem, ko so poplačane vse navadne terjatve, kar se zgodi zgolj izjemoma.

Stečajni postopek se zaključi z izbrisom družbe iz sodnega registra.

 

Opozorilo

Pripomniti velja, da so vsi tu navedeni postopki v Bosne in Hercegovine opisani  v idealnih razmerah. V praksi pa se bosansko pravosodje žal še vedno izkaže za počasno in nezanesljivo. Še posebej pa velja opozoriti na nestrokovnost in neprofesionalnost preštevilnih lokalnih odvetnikov.  zato se Prenekateri tuji upnik, pogosto na podlagi negativnih izkušenj, se ne odloči za vodenje sodnih postopkov v BIH.

Kvestor sodeluje izključno s preverjenimi odvetniškimi pisarnami, pri katerih poznavanje prava ni problematično, prav tako pa ni bojazni, da bi zastopale interese nasprotnih strank namesto naših interesov.