Hrvaška

Sodni postopki na Hrvaškem

Tudi na Hrvaškem imajo upniki na voljo izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine, ki ga vodi notar. Če je terjatev sporna, lahko upnik namesto notarske izvršbe takoj vloži tožbo.

Notarska izvršba (ovrha pred javnim bilježnicima)

Drugače kot v Sloveniji, postopek izvršbe na podlagi verodostojne listine vodi notar (javni bilježnik) in ne sodišče. Za verodostojno listino štejejo faktura, menica in ček s protestom, javna listina, izpisek odprtih postavk ter tudi obračun obresti.  Predlog za izvršbo se vloži pri notarju, ki izda sklep o izvršbi (rješenje o ovrsi). Sklep se vroči tako upniku kot tudi dolžniku. Če notar oceni, da obstajajo ovire za izdajo sklepa o izvršbi, spis preda sodišču. Končno odločitev o izdaji sklepa o izvršbi sprejme sodišče, ki lahko notarju naloži, naj izda sklep o izvršbi, ali predlog za izvršbo zavrne ali zavrže. Dolžnik mora v roku osem dni od vročitve sklepa vložiti obrazložen ugovor. V primeru dveh zaporedoma neuspešnih vročitev dolžniku, se sklep objavi na notarjevi oglasni deski. S potekom osmega dne objave se sklep šteje za vročenega dolžniku. Če dolžnik ne vloži ugovora v roku, postane sklep o izvršbi pravnomočen. Notar bo na upnikovo zahtevo izdal potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti, a ne prej kot 8 dni po izteku roka za pritožbo. Kot takšnega se ga pošlje pristojni finančni agenciji, ki ga posreduje dolžnikovim bankam v izvršitev. Če bo dolžnik pravočasno ugovarjal proti sklepu o izvršbi, bo notar zadevo predal sodišču. V kolikor bo ugovor vsebinsko utemeljen, bo sodišče razveljavilo sklep o izvršbi in vsa opravljena izvršilna dejanja ter nadaljevalo postopek kot pri ugovoru proti plačilnemu nalogu.

Izpostavljamo, da je notarska izvršba omejena glede predmeta oz. sredstva izvršbe. Možna je zgolj na splošnih izvršilnih sredstvih, kot npr. dolžnikov bančni račun.  Na podlagi notarskega sklepa o izvršbi se lahko dodatno predlaga izvršba na dolžnikova vozila ali drugo dolžnikovo premoženje. Dolžnikove nepremičnine so šele zadnji izvršilni predmet. Če želimo doseči prodajo dolžnikovih nepremičnin, moramo dokazati, da je to edino dolžnikovo sredstvo, nad katerim je možna uspešna izvršba. Predlog za izvršbo na nepremičnine je treba podati pri sodišču, pristojnem glede na lokacijo nepremičnine.

KVESTOR na Hrvaškem priporoča  notarsko izvršbo zaradi hitrosti (cca. 45 dni, v kolikor se dolžnik ne izogiba vročitvi) in enostavnosti postopka.

Postopek za izdajo plačilnega naloga (platni nalog)

Upniki na Hrvaškem lahko zahteva izdajo plačilnega naloga, če razpolaga z verodostojno listino. Slednja mora biti priložena v izvirniku ali overjenem prepisu. Za postopek izdaje plačilnega naloga mora upnik izkazati pravni interes, sicer je na voljo zgolj notarska izvršba. Šteje se, da je pravni interes izkazan, če je tožena stranka tujec, če je tožena stranka predhodno prerekala obstoj terjatve ali če tožnik kako drugače dokaže, da bi bila notarska izvršba neprimerna.

Hrvaški sodnik izda sodbo zgolj na podlagi prejete tožbe in priložene dokumentacije, brez glavne obravnave. Rok za plačilo plačilnega naloga je 8 dni oziroma 3 dni, če gre za menico ali ček. V tem času ima tožena stranka možnost ugovora. Če sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, nadaljuje postopek s tožbo.  Zoper sklep, s katerim sodišče ne ugodi predlogu za izdajo plačilnega naloga, ni pritožbe.

Tožnik lahko umakne predlog za izdajo plačilnega naloga, dokler toženec ne vloži ugovora.

Če se postopek plačilnega naloga nadaljuje kot pravda, sodišče najprej pozove stranki k poravnavi (sudska nagodba). Stranki lahko skleneta sodno poravnavo ves čas trajanja postopka, celo v pritožbenem postopku, dokler pritožbeno sodišče ne odloči o pritožbi.

Pravdni postopek (parnični postupak)

Na Hrvaškem vodijo pravde v gospodarskih sporih specializirana gospodarska sodišča (trgovački sud), o pritožbi pa odloča prav tako specializirano visoko sodišče (Visoki trgovački sud u Zagrebu).

Pravdni postopek se sproži z vložitvijo tožbe pri pristojnem sodišču. Tožba mora biti podprta z dokazi. Vse listine morajo biti sodno prevedene v hrvaščino in priložene ali v izvirniku ali v overjenem prepisu. Tožnik, ki je iz tujine, mora na Hrvaškem imenovati posebnega pooblaščenca za vročanje, drugače sodišče njegovo tožbo zavrže. Ko sodišče prejme tožbo, opravi priprave na glavno obravnavo. Te obsegajo vsebinski pregled tožbe, vročitev tožbe tožencu, pripravljalno obravnavo, zaključek predhodnega postopka in razpis glavne obravnave.

Toženec mora odgovoriti na tožbo v roku, ki ga določi sodišče (30 – 45 dni). Če toženec ne odgovori v roku, sodišče izda zamudno sodbo na podlagi dokazov, ki jih je predložil tožnik. V primeru pravočasnega odgovora na tožbo sodišče obravnava zadevo na pripravljalni obravnavi in glavni obravnavi, kjer stranke izvajajo dokaze. Ko sodišče izda sodbo, imajo stranke za vložitev pritožbe samo 15 dni časa,  šteto od vročitve sodbe. O pritožbi odloča Visoki trgovački sud.

Mediacija

Stranke lahko poskusijo rešiti spor v okviru mediacije (mirenje). Mediatorji (izmiritelji) so večinoma iz vrst pravnih strokovnjakov (sodniki, odvetniki, profesorji prava), pogosto pa tudi iz vrst strokovnjakov z drugih področij (npr. gradbeni inženirji v gradbenih sporih). V okviru mediacije se pripravi osnutek poravnave, ki ga nato sodišče samo še formalno potrdi kot sodno poravnavo. Postopek mediacije je na Hrvaškem strankam na voljo tako pred prvostopenjskim sodiščem kot tudi na višjem gospodarskem sodišču.

Zavarovanje terjatev (mjere osiguranja)

V sodnem postopku sta možni tako začasna odredba kot tudi predhodna.

Začasno odredbo (privremena mjera) je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo.  Gre za začasno urejanje razmerja, ker obstaja bojazen, da se bodoče izvršbe ne bo dalo opraviti.

Predlog za začasno odredbo mora vsebovati razloge, zakaj je tako zavarovanje nujno (razen če bi zavarovanje dolžniku povzročilo neznatno škodo ali če bi morala biti izvršba opravljena v tujini) ter natančen opis premoženja, ki naj se zaseže. Predlagatelj mora izkazati verjetnost, da ima terjatev do dolžnika. S takim ukrepom se lahko dolžniku onemogoči obremenitev ali odtujitev premoženja, upravljanja s svojim bančnim  računom idr.

Namen predhodne odredbe (prethodna mjera) je nekoliko drugačen – služi zavarovanju denarnih terjatev. Sodišče jo lahko izda, če upnik izkaže za verjetno nevarnost, da bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Za razliko od začasne odredbe sodišče izda predhodno odredbo na podlagi že izdane odločbe sodišča ali notarskega sklepa o izvršbi, ki pa še ni izvršljiv.  Dolžnik ima po vročitvi sklepa o predhodni oz. začasni odredbi 8 dnevni rok za vložitev ugovora.

Postopek predstečajne poravnave (predstečajna nagodba)

Namen  postopka predstečajne poravnave je finančno prestrukturiranje in finančna stabilizacija podjetij, ki se znajdejo v večjih finančnih težavah. Postopek je podoben slovenskemu postopku prisilne poravnave. Dolžnik v postopku predlaga upnikom zmanjšanje oz. odpis dela terjatev in/ali odložitev roka plačila (najdaljši odlog je lahko 4 leta, odpiše pa se lahko največ  50% terjatev). Pristojni organ naj bi o dolžnikovem predlogu odločil v 8 dneh. Sklep o začetku predstečajne poravnave se objavi na spletni strani. Z dnem objave sklepa so dolžniku prepovedana plačila terjatev, ki so nastale do začetka postopka predstečajne poravnave, proti dolžniku ni več dovoljeno sprožiti izvršilnih, pravdnih, upravnih postopkov in postopkov za zavarovanje, vsi tovrstni postopki, ki tečejo proti dolžniku, pa se na dolžnikov predlog prekinejo.

Upniki morajo terjatve prijaviti v 30 dneh od objave sklepa. Prijavi v dveh izvodih morajo priložiti dokumente, ki so podlaga za nastalo terjatev (računi, pogodbe, potrdilo o prejetju blaga…). Tuji upniki morajo pridobiti tudi osebno hrvaško identifikacijsko številko. Tako vloga za prijavo terjatve kot vsa priložena dokumentacija morajo biti sodno prevedene v hrvaški jezik. Sodne takse za prijavo terjatev ni. S prijavo terjatve se doseže pretrganje zastaralnega roka.

Upravitelj (povjerenik predstečajne nagodbe) preizkusi terjatve v 60 dneh od izteka roka za prijavo, seznam prijavljenih terjatev pa je objavljen na prvem upniškem odboru in sicer v enem mesecu po preizkusu terjatev. Upniki lahko glasujejo o dolžnikovem predlogu predstečajne poravnave ali osebno na naroku za glasovanje ali pisno s pošiljanjem glasovnice pristojnemu sodišču (nagodbeni sud). Glasovnica mora biti poslana sodišču najkasneje do naroka za glasovanje. Objavo glasovnice opravi finančna agencija. Glasovalno pravico imajo tisti upniki, ki so svojo terjatev pravočasno prijavili.

Za potrditev predstečajne poravnave je potrebna ponderirana večina glasov upnikov. V kolikor predlog ni sprejet in obstajajo razlogi za odprtje stečaja, mora finančna agencija vložiti predlog za odprtje stečaja.

Postopek predstečajne poravnave mora biti končan v 120 dneh, z možnostjo podaljšanja za 90 dni.

Stečajni postopek

Z razliko od predstečajne poravnave je namen stečajnega postopka likvidacija dolžnika in enakomerno poplačilo vseh upnikov, ki so prijavili svoje terjatve. Dolžnikovo imetje, ki spada v stečajno maso, se unovči s prodajo ter izterjavo dolžnikovih terjatev. Stečajni postopki na Hrvaškem so dolgotrajni.

Začetek stečajnega postopka lahko predlaga tako dolžnik kot tudi upniki. Če sodišče predlog sprejme, morajo upniki svoje terjatve prijaviti v 30 dneh od oklica v uradnem listu, kjer se objavljajo vse pomembnejše odločitve v postopku. Če dolžnikovo premoženje ne zadošča za kritje stroškov stečajnega postopka, se postopek ustavi.

Prijava mora biti vložena v dveh izvodih, priložene ji morajo biti sodno prevedene listine, ki dokazujejo terjatev.

Upniki, ki so zamudili 30-dnevni rok za prijavo terjatve, lahko to še vedno storijo v roku 3 mesecev od dne prvega zasedanja upniškega odbora. Naknadna prijava je povezana z dodatnimi stroški za dodatno obravnavo in preverbo terjatve.

Upniki, katerih terjatev je bila priznana, lahko od stečajnega upravitelja zahtevajo izdajo potrdila o priznanju terjatve, vendar je za to potrebno poravnati dodatno sodno takso. Upniki niso posebej obveščeni o priznanju terjatve. Posebno obvestilo z napotitvijo na pravdni postopek prejmejo le upniki, katerih terjatve so bile prerekane. Tožbo morajo vložiti v roku 8 dni po vročitvi obvestila, o čemer so dolžni obvestiti stečajnega upravitelja. Če upnik zamudi rok za vložitev tožbe, izgubi pravico zahtevati plačilo terjatve.

Upniki, katerih terjatve so bile priznane, imajo pravico glasovati o predlogih stečajnega upravitelja glede pomembnejših odločitev v postopku. Aktivno vlogo imajo zgolj večinski upniki, ki tvorijo upniški odbor.

Po unovčitvi stečajne mase se poravnajo dolžnikove obveznosti. Terjatve istega vrstnega reda se poravnajo v enakem odstotku. Primarno se poravnavajo prednostne terjatve, šele nato se poravnavajo nezavarovane terjatve. Po plačilu stroškov stečajnega postopka in po morebitnem poplačilu upnikov se podjetje v stečaju izbriše iz sodnega registra.

Imena mesecev

  1. SIJEČANJ
  2. VELJAČA
  3. OŽUJAK
  4. TRAVANJ
  5. SVIBANJ
  6. LIPANJ
  7. SRPANJ
  8. KOLOVOZ
  9. RUJAN
  10. LISTOPAD
  11. STUDENI
  12. PROSINAC